Hapkido

Hapkida je korejska borilna veščina. V borilnih tehnikah le-te najdemo nekaj podobnosti s tehnikami aikida, ju-jitsa in tae kwon do-ja. Začetnik hapkida je Choi Yong-sui, Korejec, ki je delal pri japonski družini daito-ryu aikijutsu mojstra Sogaku Takeda. Pri Tokedu je Choi treniral od 1913 do 1943. Hapkido se je na začetku osredotočil na zelo močne udarce, prijeme in mete, sedaj pa so, po zaslugi hapkido mojstra Ji Han-jae-ja, vključeni tudi zelo uglajeni nožni in ročni udarci. Veščina nas nauči, kako se boriti s palico, kolom, pasom... Poudarjen je tudi razvoj posameznikovega ki-ja (notranje energije). Hapkido je bolj znan kot ena izmed metod samoobrambe kot pa umetnost športnega tekmovanja." Temeljna načela Hapkido temelji na treh pomembnih osnovah: 1. Princip kroga Vsi gibi potekajo v krogu. Borec se premika kot v sredini žoge. Vplivne sile so preusmerjene od zunaj in so nevtralizirane na površino ''žoge''. 2. Princip vode Kot voda so ti gibi mehki in fleksibilni, a ko se v gibih razvije ogromna moč, borec občutno reagira z nasprotnikom in ga v določenem trenutku onesposobi. 3. Princip vpliva, moči Pri hitrih premikih, ki so komajda opazni, je napadalec dovolj sposoben za reflekse, ki so uporabljeni v kasnejši tehniki. HAP - pomeni "skupno" in pomeni harmonijo telesa in duha. KI - definira življenje in telesno energijo. DO - meni "življenjsko pot, učno pot."